-
1 die
I present participle - dying; verb1) (to lose life; to stop living and become dead: Those flowers are dying; She died of old age.) umreti2) (to fade; to disappear: The daylight was dying fast.) pojemati, izginjati3) (to have a strong desire (for something or to do something): I'm dying for a drink; I'm dying to see her.) hrepeneti•- diehard- die away
- die down
- die hard
- die off
- die out II noun(a stamp or punch for making raised designs on money, paper etc.) matricaIII see dice* * *I [dai]intransitive verb (of od, zaradi) umreti, izdihniti, poginiti; ugasniti, ugašati; umiriti se; (o)veneti; colloquially hrepenetito die game — hrabro umreti; ostati zvestto be dying for s.th. — hrepeneti po čemII [dai]nounmatrica, vreziloIIIplural dice [dai, dais]noun igralna kockathe die is cast — kocka je padla, nazaj ni potias straight as a die — čisto raven; velik poštenjakupon the die — na kocki, v nevarnostito risk all on a turn ( —ali the throw) of a die — vse staviti, vse prepustiti naključjuthe dice are loaded against him — nima sreče, usoda mu ni naklonjena -
2 dying
* * *I [dáiiŋ]nounumiranje; smrt; ugašanje; pojemanjeII [dáiiŋ]adjectiveumirajoč, pojemajoč, ugašajoč -
3 settle
['setl]1) (to place in a position of rest or comfort: I settled myself in the armchair.) namestiti (se)2) (to come to rest: Dust had settled on the books.) nabrati se3) (to soothe: I gave him a pill to settle his nerves.) pomiriti4) (to go and live: Many Scots settled in New Zealand.) naseliti se5) (to reach a decision or agreement: Have you settled with the builders when they are to start work?; The dispute between management and employees is still not settled.) dogovoriti se6) (to pay (a bill).) poravnati•- settler
- settle down
- settle in
- settle on
- settle up* * *I [setl]noundolga lesena klop z visokim naslonjalomII [setl]1.transitive verbnaseliti (koga), nastaniti, kolonizirati, stacionirati, namestiti; urediti; poravnati, plačati; pomiriti (koga); prepričati z argumenti; utišati; likvidirati (koga), ubiti; oskrbeti, oskrbovati; spraviti v red, urediti, izgladiti, poravnati (prepir); rešiti (vprašanje), razpršiti (sumničenja), urediti zadeve (zlasti pred smrtjo), prenesti, prepisati (to, on, upon na), določiti (dediče), voliti; dogovoriti se (o čem), določiti; utrditi (cesto); prenesti, prepisati (on na); (refleksivno) posvetiti se; predati se;2.intransitive verbnaseliti se ( in America v Ameriki), nastaniti se, ustanoviti si lasten dom, sesti (to k); umiriti se, zbati se, ustaliti se (vreme); usesti se, potoniti; spustiti se (on na); razbistriti se, očistiti se; odločiti se ( upon za); dogovoriti se, sporazumeti se, obračunati ( with z); pripravljati se ( for za, na)to settle an annuity on s.o. — določiti komu rento (penzijo)to settle the bill — poravnati, plačati računwill you settle for me? — boš plačal zame?to settle s.o.'s doubts — razpršiti komu dvomewe settled the old lady in her armchair — posadili, namestili smo staro gospo v njen naslanjačto settle one's mind — pomiriti se; odločiti seto be settled in a place — biti nastanjen, bivati v nekem krajuto settle a price — dogovoriti se o ceni, določiti cenothat settles the question, that settles it — s tem je stvar urejena, opravljenato settle accounts with s.o. — (zlasti figuratively) obračunati s kom -
4 side
1. noun1) ((the ground beside) an edge, border or boundary line: He walked round the side of the field; He lives on the same side of the street as me.) stran2) (a surface of something: A cube has six sides.) ploskev3) (one of the two of such surfaces which are not the top, bottom, front, or back: There is a label on the side of the box.) stran4) (either surface of a piece of paper, cloth etc: Don't waste paper - write on both sides!) stran5) (the right or left part of the body: I've got a pain in my side.) bok6) (a part or division of a town etc: He lives on the north side of the town.) del7) (a slope (of a hill): a mountain-side.) pobočje8) (a point of view; an aspect: We must look at all sides of the problem.) stališče9) (a party, team etc which is opposing another: Whose side are you on?; Which side is winning?) stran2. adjective(additional, but less important: a side issue.) stranski- - side- - sided
- sidelong
- sideways
- sideburns
- side effect
- sidelight
- sideline
- sidelines
- side road
- sidestep
- side-street
- sidetrack
- sidewalk
- from all sides
- on all sides
- side by side
- side with
- take sides* * *I [sáid]1.nounstran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina; figuratively stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole); sport moštvo; slang prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od straniside by side — z ramo ob rami, vštric, vzporednoby the side of — vzdolž, oboff side — oddaljenejša stran, desna stran; sport (nogomet) ofsajdon all sides, on every side — na vseh straneh, vsepovsodsunny side, bright side — sončna stran, svetla stran (tudi figuratively)on the wrong side of the door figuratively izključen iz (česa)on the wrong side of the blanket figuratively nezakonski (otrok)to balance on both sides figuratively nihati (kolebati) med dvema stvaremahe is on our side — on je na naši strani, z namihe is on the sunny (bright, right) side of 50 — on še ni 50 let starto go over to the other side — preiti k drugi stranki, uskočiti v drug taborto have side slang domišljevati si; delati se važnegato keep on the right side of s.o. figuratively na prijateljski način s kom urediti stvarito put a th. on one side — postaviti kaj na stran, ne obračatito take sides — opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranskito take side with s.o., to take s.o.'s side — potegniti s kom, potegniti se za kogato win s.o. over to one's side — pridobiti koga na svojo stran;2.adjectivestranski; prihajajoč od straniII [sáid]intransitive verb slang bahati se, širokoustiti se, hvaličiti se, postavljati seto side with — opredeliti se za, pridružiti se, držati z; transitive verb dati, odriniti na stran; opremiti (knjigo) s stranicamito side up — pospraviti, urediti (sobo) -
5 swang song
[swɔnsoŋ]nounlabodji spev; figuratively poslednje delo pred smrtjo -
6 try
1. verb1) (to attempt or make an effort (to do, get etc): He tried to answer the questions; Let's try and climb that tree!) poskusiti2) (to test; to make an experiment (with) in order to find out whether something will be successful, satisfactory etc: She tried washing her hair with a new shampoo; Try one of these sweets.) preizkusiti3) (to judge (someone or their case) in a court of law: The prisoners were tried for murder.) postaviti pred sodišče4) (to test the limits of; to strain: You are trying my patience.) preizkušati2. noun1) (an attempt or effort: Have a try (at the exam). I'm sure you will pass.) poskus2) (in rugby football, an act of putting the ball on the ground behind the opponents' goal-line: Our team scored three tries.) poskus•- trier- trying
- try on
- try out* * *I [trái]nouncolloquially poskus, eksperiment; poskušnja; preizkušnjato have a try at s.th. — poskusiti kaj, napraviti poskus s čimhe had a good try — poskušal je, kolikor je mogelII [trái]transitive verbposkusiti, lotiti se, začeti; preizkusiti, raziskati; pokusiti (jed); ugotoviti (kaj) s poskusom, eksperimentirati z; juridically (sodno) preiskovati (primer), zasliševati, izpraševati pred sodiščem; soditi, voditi sodni postopek, postaviti pred sodišče ( for zaradi); odločiti, rešiti (spor, vprašanje); (po)skušati (kaj izvesti, doseči); (večinoma try up) (pre)čistiti, rafinirati (kovine, olje itd.), rektificirati (špirit), stopiti (mast, loj itd.); prenapenjati, utrujati (oči), mučiti, preveč zahtevati od, staviti na hudo preizkušnjo; (večinoma try up) tesati, strugati, stružiti, rezljati; intransitive verb poskusiti, napraviti poskus; truditi se ( for za), prizadevati si, mučiti se(at z)a tried friend — zvest, zanesljiv prijateljgo and try! — poskusi!try again! — poskusi še enkrat!try and repeat! colloquially poskusi ponoviti!I'll try my best ( —ali my hardest) — skušal bom napraviti vse, kar bo v moji močito try one's hand at — preizkusiti svojo spretnost v, poskusiti sevto be tried for one's life — biti sojen (biti pred sodiščem) zaradi zločina, ki se lahko kaznuje s smrtjoto try it on s.o. slang skušati koga prelisičitito try it on the dog figuratively koga uporabiti za poskusnega kunca; igrati gledališko igro za poskušnjo najprej na deželiI was afraid he was going to try s.th. wild — bal sem se, da bo napravil kako neumnostto try one's luck with s.o. — poskusiti svojo srečo pri komhe tried hard for a job — zelo si je prizadeval, da bi dobil (kako) delo (službo)try the ice before you skate figuratively premisli, preden kaj storiš!;
См. также в других словарях:
mésec — a tudi sca m (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom čas tridesetih, enaintridesetih dni, ki se označujejo z vrstilnimi števniki: našteti mesece; navedite mesec in leto dogodka; pomladni, zimski meseci; imena mesecev; prvi, zadnji dan v mesecu; proizvodnja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bóg — á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogóvi; im., tož. dv. bogóva in bogá (ọ̑) 1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèdólgo — in nè dólgo [u̯g] prisl. (ȅ ọ) knjiž. malo, nekoliko (časa): nedolgo potem se je preselil; nedolgo po začetku predstave; nedolgo pred smrtjo / čez nedolgo časa smo pristali / nedolgo od tega je živel tukaj pred kratkim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
otímati — am tudi ljem nedov. (ȋ) zastar. 1. reševati, varovati (pred čim): s tem jih otima mnogih nevarnosti / ranjence otima pred smrtjo 2. (s silo) jemati, odvzemati: otimati komu plen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poslédnji — a e prid. (ẹ̑) knjiž. zadnji: ustavili so se pri poslednji hiši, steni / poslednji dan leta; poslednji teden življenja / to je moj poslednji izpit / prišel je poslednji na vrsto / poslednji opomin pred tožbo / dal mu je poslednji denar /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véčnost — i ž (ẹ̄) 1. večno trajanje: kaj je tisoč let proti večnosti; trenutek večnosti; neskončnost in večnost; dolg kakor večnost zelo dolg // v nekaterih religijah posmrtno večno a) trajanje: upati na plačilo v večnosti b) obstajanje: upati na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
labódji — a e prid. (ọ̑) nanašajoč se na labode: labodje jajce / ekspr. njen labodji vrat vitek in bel ∙ knjiž., ekspr. labodja pesem ali vznes. labodji spev pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo labódje prisl.: labodje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
labódnica — e ž (ọ̑) knjiž., redko pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo: ta oda je pesnikova labodnica; zapeti labodnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nènehajóč — tudi nènehajòč óča e prid. (ȅ ọ̄ ȅ ọ; ȅ ȍ ȅ ọ) knjiž. nenehen, neprestan: nenehajoč boj proti boleznim; živel je v nenehajočem strahu pred smrtjo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pésem — smi ž (ẹ̑) 1. krajše literarno delo z ritmičnim besednim redom, s posebno glasovno ureditvijo, navadno z manjšim številom besed v vrstici: brati, deklamirati pesmi; pisati, star. zlagati pesmi; prevesti, uglasbiti pesem; romantična, satirična,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
